Friday, July 13, 2012

Visok krvni tlak ali Arterijska hipertenzija

Če hočemo, da je zdravljenje uspešno, je treba poiskati vzrok in zdraviti vzročno. Če ima kdo neko infektivno bolezen, npr. zdaj največkrat omenjeno E-coli, potem je treba to bakterijo najti in dati ustrezen antibiotik, ki bo to bakterijo ubil, in bolezni po štirinajstih dneh najverjetneje ne bo več (o učinkovanju oziroma zlorabi antibiotikov in problemih v zvezi s tem tokrat ne bomo govorili).

Kadar pa gre za primarno ali esencialno hipertenzijo, ko ne poznamo vzroka in govorimo o bolezni, je problem v tem, da vemo, da visok krvni tlak okvarja žile, zato okvarja tudi možgane, srce, ledvice, skratka vse organe. Vemo pa tudi to, da če ga znižujemo, so te okvare manjše ali pa jih sploh ni in je pričakovana življenjska doba nekoga, ki ima dobro zdravljeno hipertenzijo, enaka kot pri tistem, ki hipertenzije nima. Razlika je le v tem, da se mora prvi zdraviti, drugi pa ne.

V populaciji je hipertenzije, ki jo moramo zdraviti vse življenje, ogromno. Razmerje med primarno in sekundarno (pri kateri lahko najdemo vzrok) je 95% proti 5%. Zadnja epidemiološka raziskava, ki je bila narejena pri nas pred dvema letoma, je pokazala, da ima več kot 50 odstotkov ljudi previsok krvni tlak, to je nad 140/90. Ti dve številki še vedno predstavljata mejo: če ima človek krvni tlak 140/90 ali več, je tlak previsok, pod to vrednostjo pa je normalen. Tudi to mejo je v bistvu težko postaviti. Krvni tlak je namreč nekakšna zvezna funkcija, ki se giblje od zelo nizkih vrednosti 100/80 pa tja do 200/100. Neke jasne meje prazaprav ni in jo določamo arbitrarno. Včasih smo reklil, da je meja med hipertenzijo (visok tlak) in normotenzijo (normalen tlak) 160/95, pa se je izkazalo, da imajo bolniki, pri katerih je tlak višji od 140/80, večje tveganje za kardiovaskularne bolezni kot tisti pod omenjeno vrednostjo.«

Friday, July 6, 2012

Odnos sonca in lune



Na našem planetu je vir življenja sonce; oskrbuje nas s toploto, hkrati pa zagotavlja pogoje za normalno prehranjevanje v življenju rastlin in živali. Je enako pomembno za rastočega otroka, kot za rastočo rastlino. Če rastlini odtegnemo sončne žarke, izgubi vso svojo obliko, njena barva postane manj prepoznavna oziroma bela; rastlina postane slabotna in povešena prav kakor otrok, ki odklanja sončenje, postane bled, anemičen, slaboten in se slabo razvija. »Sončenje je za nas pomembnejše v času našega razvoja, rasti, kot kasneje v življenju, vendar je pomembno v vseh obdobjih«, pravi dr. medicine Herbert M. Shelton.

S sekundarnimi progresijami, ki so le ena od tehnik astrološke prognostike, lahko spremljamo razvoj in zorenje natalne karte. Neka zgodba, ki je zapisana v natalni karti, se dovrši v nekem določenem življenjskem obdobju in prognostične tehnike so tiste, ki nam pomagajo pri natančnem določanju časovnih okvirjev. 

Odnos progresivnega Sonca in progresivne Lune je bistven, kajti kaže nam tako rojstvo neke pomembnejše življenjske zgodbe, kot tudi sam proces in razvoj le-te. Proces traja malo več kot 29 let. Natančneje se en krog progresivnega Sonca in Lune razdeli na osem delov po 45°, toda jaz sem se tu osredotočila na najpomembnejše faze. V konkretnem življenju tako doživimo od dve do tri konjunkcije Lune in Sonca v sekundarnih progresijah.

Skromna in trdoživa pira

Pira izhaja iz kraljestva rastlin, spada v družino trav in v rod pšenice. Poznamo jo kot starodavno žito, ki se je za nekaj časa izgubilo z naših jedilnikov, a se danes ponovno vrača. Vrača se tudi zato, ker njeno gojenje ne zahteva veliko fitofarmacevtskih sredstev in zrnje lahko bolj neokrnjeno prinaša koristna hranila v naše želodce.
V jugozahodni Aziji, kjer so doma razne vrste pšenice, pire niso posebno cenili, vendar je ta skromna rastlina izkazala veliko uporabno vrednost s svojo prilagoditvijo trdim in težkim podnebnim razmeram v hladnih in vlažnih goratih predelih severozahodnih Alp. Arheologi predvidevajo, da so piro v srednji Evropi gojili že v četrtem tisočletju pred našim štetjem.

Pestra ponudba za savnanje

Savna velja za eno najstarejših naravnih načinov očiščevanja, razstrupljanja telesa in sproščanja. Poznali so jo že Indijanci, v Evropi so jo poleg Fincev najbolj uporabljali Germani, na Vzhodu pa se je razvila bogata tradicija parnih kopeli.

Glavne vrste savn – najdemo jih v večini zdravilišč in se dopolnjujejo z drugimi programi, so:
FINSKA SAVNA (SUHA SAVNA). V njej so najvišje temperature. Segrejejo jo od 70 pa tudi do 110 stopinj Celzija. Zrak ima navadno od 10- do 15-odstotno vlažnost. Običajno je finska savna lesen zaprt prostor, z lesenimi klopmi, ki se stopničasto dvigujejo. V kotu je peč, na kateri se greje in poliva kamenje. Najnižja temperatura je pri tleh, približno 40 stopinj Celzija, najbolj vroče mesto je na klopi pri vrhu.

PARNA KOPEL. Temperature so bistveno nižje kot v klasičnih savnah, gibljejo se od približno 40 do 60 stopinj Celzija. Bistveno večja je zračna vlaga, doseže lahko 100 odstotkov. 
INFRARDEČA SAVNA. Infrardeče sevanje prodira globoko v telesno tkivo, do 40 milimetrov, temperature pa so nižje kot v finski savni.

Koencim Q10 v različnih oblikah

Večino koencima pridobijo na Japonskem iz mikroorganizmov. Proizvodnja polsintetiziranega koencima je kitajskega ali korejskega izvora. Na trgu so na voljo prehranska dopolnila, ki vsebujejo koencim Q10 v različnih količinah in oblikah, na primer v obliki tablet in kapsul, ki so polnjene s prahom ali oljno raztopino koencima Q10.

Ker je Q10 topen v maščobah, ga nekateri proizvajalci pripravijo v obliki mehkih želatinastih kapsul, v katerih je koencim raztopljen v olju. Izkoristek je še boljši, če so v kapsuli tudi snovi, na primer žolčne kisline, ki še dodatno poskrbijo za raztapljanje. Vendar kapsule veliko ljudi težko pogoltne in nekateri tudi ne marajo iz živali pridobljene želatine.

Zato so že razvili (na kemijskem inštitutu v Ljubljani) tudi njegovo vodotopno obliko. Vodotopni kompleks s Q10 že dodajajo mleku in lahko bi ga tudi drugim napitkom, ki vsebujejo dovolj maščob. Na voljo je tudi kot sirup. Vendar mora tisti, ki se odloči za takšno obliko uživanja Q10, poskrbeti, da hkrati zaužitje tudi nekaj maščob z drugo hrano.

Tuesday, July 3, 2012

Kako jesti pametno?

Sedaj pa je čas, da se spravimo k sebi in začnemo znova, s prehrano, ki nam bo dala energijo in nas obdržala v pripravljenosti.

Presladka, premastna in preslana hrana je vse prevečkrat na naših jedilnikih. Tovrstna hrana je namreč sestavljena iz enostavnih ogljikovih hidratov, ki se zelo hitro vsrkajo v kri in nam zelo hitro dvignejo energijo. Kri prav kmalu postane presladka, zato začne žleza slinavka izločati več inzulina, da nevtralizira presežek sladkorjev. Nevtralizacijo čutimo kot hiter padec energije, kot glavobol, zaspanost, brezvoljnost, drhtenje in napade lakote. Sicer pa že vsi vemo kako pomembna je zdrava prehrana za naše zdravje.

Jejte sadje


Sadje je bogato s fruktozo, ki z vlakninami vred poskrbi za počasen in dolgotrajen dvig energije. Vsebuje veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov. Izogibajte se le zelo sladkemu in zrelemu sadju ter slivam brusnicam in borovnicam, ki na telo delujejo preveč kislo.

Polnozrnati izdelki

Namesto izdelkov iz navadne, prečiščene moke (krekerji, palčke ...) si privoščite takšne iz polnozrnate moke, najbolje prosene ali pirine, saj sta ti dve žitarici edini, ki ne zakisata telesa in ustvarjata bazičnost. Polnozrnati izdelki vsebujejo tudi veliko vitamina B, rudnin in balastnih snovi.

Oreščki in semena

Med oreščki izberite  mandlje in lešnike, saj so edini, ki na telo delujejo bazično.
Bogati so z zdravimi maščobami, vlakninami, beljakovinami, vitamini, minerali in antioksidanti.
Priporočamo, da se mandlji ali lešniki čez noč namočijo v vodi, saj iz lupine spustijo snovi, ki preprečujejo gnitje oreščka in le-te na človeški organizem delujejo negativno.

Semena so odličen vir vlaknin, zdravih maščob, vitaminov, mineralov in antioksidantov.
Še posebej pametna izbira so konopljina in lanena semena.

Domači naravni jogurt

Jogurt vsebuje dvakrat toliko beljakovin kot mleko, vsebuje veliko kalcija in kalija.
Ima dobrodejen učinek na številne bolezni, kot so rak, alergije, vnetja, črevesne težave, holesterol, številne okužbe ... Izberite navadnega, nepredelanega in si z njegovo pomočjo zagotovite dobre probiotične bakterije.

Ne pozabite na zelenjavo

Grizljajte korenček in si zagotovite velik vnos vitamina A, K, železa, kalija in folne kisline. Korenček vsebuje tudi pektin, ki ščiti črevesno sluznico.

Uživanje preveč sladkih, slanih in mastnih jedi je škodljivo za zdravje, saj slabijo imunski sistem, vodijo v prekomerno težo ter razvoj številnih bolezni (srca in ožilja, diabetesa, raka ...).

Hrana je najmočnejše biološko hormonsko sredstvo, ki ga lahko zaužijemo, zato pazite, ko posegate po nezdravih prigrizkih, in si zagotovite takšne, ki bodo koristili zdravju.