Sreča

Bolna domišljija sili ljudi, da drvijo za fantomi, ki že davno ne ustrezajo resničnemu življenju. Človek hoče nekaj, a sam ne ve kaj. Zaslepljen in s sedanjostjo načelno nezadovoljen je tudi takrat, kadar dobi vse najboljše in najlepše, saj nima več razumevanja in miru, da bi znal vse to ceniti.

In vendar je vsa človeška sreča le v sedanjosti. Preteklost in prihodnost sta le utvari. Človek je srečen le, če živi v sedanjosti in se z njo sprijazni. Pridobiti si moramo ponovno zmožnost veseliti se življenja in se zavedati, da smo sploh na svetu. Naučiti se moramo gledati lepote, ki nam jih ponuja svet. Da pa bomo vse to opazili, moramo svoj zavestni pogled tako razviti, da bomo zmožni vse to videti in občutiti. Neizpodbitna resnica je, da človek, ki v enem življenjskem položaju ni zadovoljen, z isto življenjsko usmerjenostjo tudi v drugem ne bo, niti takrat ne, kadar bo dobil vse, kar si trenutno želi. Ni namreč življenjskega položaja, ki ne bi imel hkrati senčne in sončne strani. Odvisno je pač od človekove življenjske naravnanosti, katere strani bolje vidi in poudarja.

Čimbolj je človek zrel in popoln, tem lažje spozna, da nesreča ni sama sebi namen, temveč služi višjim ciljem. To spoznanje mu omogoči, da v nesreči ne vidi – kot nevedni ljudje – nekaj hudega in poraznega, temveč nekaj blagodejnega in dobrega. Na ta način se spremeni za tega človeka z enim zamahom vsaka nesreča v srečo. Spoznal je namreč globlji smisel življenja in ve, da je vsak razvoj možen samo z nesrečo. To spoznanje ga zadovolji in veselo doživlja sedanjost. Samo nesreča nas privede do razmišljanja. Samo nesreča nam omogoča, da spoznamo svoje zmote in napake. Samo nesreča nas vodi k popolnosti, vodi nas vedno višje. Doživljanje vsake tako imenovane sreče ali nesreče je odvisno od človekove življenjske naravnanosti.

Izbira med srečo in nesrečo

Dva človeka, na primer, doživita enako nesrečo. Prvi je hvaležen usodi, da se mu ni zgodilo nič hujšega in si misli, bog ve, čemu je bilo to dobro, in je pri tem srečen in zadovoljen. Nasprotno pa drugi preklinja usodo, boga in ljudi, da se mu je moralo zgoditi nekaj tako strašnega, in je neizmerno nesrečen in pobit. Prvi je sprejel nesrečo z optimizmom in s sončne strani, drugi s senčne. Prvi je miren in vdan v usodo in se veseli sedanjosti, drugi je spet živčen, nezadovoljen, razcepljen in si želi v mislih boljše prihodnosti, ki na tak način ne more priti. Nasprotno pa doživita oba enako srečo. Eden bo nezadovoljen in kritičen, drugi pa srečen. Vse naše življenje je stvar naših nazorov in dojemanja. Kar enega razveseli, lahko drugega razžalosti. Važno pri vsej zadevi pa je, da samo tisti, ki gleda na življenje s sončne strani, lahko živi zadovoljno v sedanjosti, medtem ko drugi, ki povsod vidi črno, stalno nezadovoljen s sedanjostjo in vedno upa na boljšo bodočnost. Obstaja pa zakon, da tega, kar človek pričakuje in želi, ni moč obiti, ker vsaka prisila uresničiti nasprotno od zaželenega.

Celoten članek Sreča si lahko preberete na www.utrinek.si