Adam, eva in svetopisemski raj

ADAM, PRVI LOČENEC NA SVETU

Je ni religije na vsem ljubem svetu, ki ne bi v svojih izročilih imela prvega moškega in prvo žensko na svetu, prastarša vseh ljudi. Od njiju naprej se je množil in razvijal človeški rod. Kljub vsej svoji popolnosti so bili bogovi ali Bog vseeno zmotljivi in so pri ustvarjanju človeka kmalu opazili, da izdelek ni prav takšen, kot so si ga predstavljali. Nič drugega jim ni preostalo, kot da izdelek uničijo in ponovno skušajo narediti nekoga, ki jim ali mu bo služil.
Zelo zanimivo je prebrati, kaj so o nastanku človeka mislili Sumerci. Njihova verzija o nastanku človeka se razen v enem detajlu, da je boginja Aruru naredila prvega človeka iz zemlje oziroma iz gline, močno razlikuje od svetopisemskega nastanka človeka.
»Sumerski bogovi so radi živeli v izobilju, zapostavljali so svoje dolžnosti in se opijali, da pa bi lahko brezskrbno uživali, so si v ta namen ustvarili bitja, ki so jih imeli Sumerci za polbogove. Ta bitja so imela nalogo, da opravljajo dela namesto bogov in izdelujejo zanje vse, kar so potrebovali. Vendar so tudi ti polbogovi pričeli posnemati svoje gospodarje in čedalje slabše skrbeli za bogove.
Ker bogovi niso mogli sami pridelovati hrane, so se zatekli po pomoč k vrhovnemu bogu Enkiju in ta je dal boginji Namu, materi vseh bogov, potrebna navodila, kako naj naredi človeka. Namu je s pomočjo boginje rojstev Ninmi in še z nekaterimi drugimi bogovi ustvarila človeka iz posebne vrste ilovice, ki so jo nabrali v nekem prepadu.«
Iz močno poškodovanih tablic lahko prepoznamo samo dve vrsti človeka, od šestih. Ena od teh vrst je bila nerodovitna ženska, druga pa evnuh – njegova dolžnost je bila, da stoji pred kraljem. Iz nadaljnjega besedila lahko razberemo, da je obstajala še ena vrsta človeka, slabega telesa in uma. Enki je zahteval od Namu, da svojo napako popravi, vendar je bila brez moči, da bi naredila karkoli.

Preden so bogovi postavili človeka na Zemljo, so zanj zgradili prekope, mesta, hrame, kašče, hleve in še veliko drugega – po ukazu bogov Enkija in Enlila. Ob vsem tem je zanimivo, da je Enlil izumil kramp in ga dal v last črnoglavemu ljudstvu, kot so sami sebe imenovali Sumerci.
Ta mit o človekovem nastanku izrecno poudarja, da so bogovi naredili človeka samo zato, da bi jim služil. Očitno so bili sumerski bogovi zelo velikodušni do svojih stvarjencev, saj so jim dali vse udobje, ki naj bi jim olajšalo težko življenje na zemlji, po drugi strani pa od njih zahtevali zvestobo in učenje.
Tako Sumerci. Biblija ne govori veliko o zmotljivosti Boga, čeprav jo je tudi mogoče zaslediti. Bolj odkrito priznanje o tem lahko preberemo v hebrejski mitologiji. Hebrejci odkrito povedo, da se je Bog zmotil že, ko je ustvarjal Zemljo. Večkrat jo je uničil, ker ni bila takšna, kot si jo je želel. Vsakokrat, ko je naredil svet, ga je naselil z ljudmi in z vsakim uničenjem je uničil tudi tisočletne človeške rodove, da ni za njimi ostalo niti najmanjše sledi. Šele z zadnjim izdelkom je bil zadovoljen ...