Thursday, August 17, 2017

Poletno delo v počitniških krajih po Sloveniji

Ste že kdaj razmišljali, da bi poletje preživeli na lepi lokaciji, medtem pa še kaj zaslužili? Na strani zaposlitev.info lahko najdete zaposlitvene priložnosti v turističnih krajih po Sloveniji in tujini.
V turizmu se v poletnih časih išče mnogo različnih kadrov. To so dela v gostinstvu, na kopališčih, v prevozu in mnoga drugua dela.


Počitniško delo na slovenski obali


Na obali je največ možnosti za delo v Portorožu, Piranu in Izoli, na gorenjskem pa na Bledu, bohinju, v Posočju in Logarski dolini. V zadnjem času pa v poletnih mesecih tudi Ljubljana postane turistični kraj.

Predvsem hoteli in gostinski lokali v turističnih krajih imajo povečan obseg dela v poletnem času. Iščejo se ljudje za delo v kuhinji, v strežbi, veliko pa se išče tudi čistilk, sobaric in različnih animatorjev za delo v hotelih.

Tudi na plažah ob morju in ob jezerih, prav tako pa tudi na bazenih, se išče mnogo delavcev. Zelo so iskani reševalci iz vode, ljudje za strežbo pijače, sladoleda, najdejo se pa tudi priložnosti za maserje ki delajo na plažah, za kozmetičarje in druge storitve osebne nege.

Poiščite zaposlitev, ki vam ustreza


Povečano je tudi povpraševanje po voznikih. Zelo se pozna povečan obseg dela taksistov, predvsem v obalnih krajih, prav tako pa se iščejo vozniki kombijev in avtobusov za prevoz turistov.

Možnost dela pa imajo tudi različni glasbeniki in animatorji, kot naprimer cirkusanti, žonglerji in podobno. Glasbeniki imajo možnost dela tako na ulicah, kot v različnih restavracijah, barih, na terasah ali pa lahko organizirajo samostojne koncerte. Cirkusanti pa lahko nastopajo na ulici ali pa imajo točke po elitnih hotelih, možni pa so nastopi tudi po plažah, kjer popestrijo dnevni zabavni program.

Tako za vse, ki bi radi preživeli počitnice delovno in se pri tem tudi kopali in v prostem času zabavali v turističnem kraju, vabimo, da poiščete poletno zaposlitev. Predlagamo, da si pogledate sezonska dela na portal Zaposlitev.info, kjer se najdejo možnosti za delo za vsakogar.

Wednesday, January 2, 2013

Kaj pravi Savina Atai?

Savina Atai pravi, da je duhovnost je pravzaprav odprtost, je dihanje, je sposobnost, da znaš delovati tam, kjer si.

Partnerju moraš pomagati, ga spodbujati, da najde sebe. Pa čeprav mogoče to pomeni, da stalno bivališče zaradi tega enkrat ne bo več skupno.

Da sem napisala knjigo, sem morala imeti jajčnike, dejansko sem pustila, da me na neki način začne slačiti.

Savina Atai: V zadnjih letih sem s pomočjo svetovno priznanih strokovnjakov nadgradila jogo obraza ter razvila unikatno vadbo Face Force joga. Spoznala sem, da je moje 'poslanstvo', da trening obraza postane tako samoumeven kot trening telesa.

Ginekološki pregled naj ne bo odveč



Ob rednih preventivnih ginekoloških vaginalnih pregledih ginekologi vedno odvzamemo bris materničnega vratu, imenovan PAP bris, ki predstavlja presejalni test za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu. Bris nato pregleda citolog in ga označi kot A, B ali C. PAP A je povsem normalen bris, pri PAP B so spremembe zaradi vnetja, vpliva zdravil, celjenja in šele PAP C predstavlja patološki bris. Obstaja več stopenj C brisa; od zelo blagih do hujših sprememb. 

Na osnovi stopnje C brisa vas vabimo na kontrolo po 6, 4, 3 mesecih ali takoj. Z rednimi pregledi sledimo spremembam z namenom, da bi pravočasno ukrepali in preprečili razvoj raka. Želimo najti predstopnjo, predrakavo spremembo, ki jo stoodstotno lahko ozdravimo. Kadar se PAP C ponovi trikrat ali večkrat, odvzamemo tudi HPV bris materničnega vratu. HPV, humani papiloma virus, je odgovoren za razvoj raka materničnega vratu. Poznamo več kot 100 različnih tipov tega virusa, 15 jih sodi v skupino visokotveganih in ravno ti so odgovorni za razvoj resnih sprememb. HPV se prenaša s spolnimi odnosi, z njim je okuženih veliko ljudi. Ko se telo prvič sreča s HPV, ga lahko imunski sistem izloči iz telesa, kar se zgodi pri 80 odstotkih posameznikov v obdobju enega leta. Le kadar je imunski sistem oslabljen in ne more odstraniti virusa, ta ostane v celicah materničnega vratu in po več letih se prek predrakavih sprememb razvije rak.

Cimet za zimske sladkosti

Cimet, začimba iz notranjega dela skorje tropskega drevesa cimetovca, ki raste na območju od Oceanije do Srednje Azije, v čarobni aromi nosi tudi bogato zgodovino.  Poznali so ga že Feničani,  Egipčani so ga uporabljani za balzamiranje trupel, Kitajci iz njega že dolgo pripravljajo zdravilne pripravke, kot je tigrova mast. V 14. stoletju je postal cejlonski (zeylanicum) cimet blago arabskih trgovcev, danes se poleg te vrste uporablja tudi kitajski cimet (cassia), ki je škodljiv zdravju.

Prave barve cimeta

Pri mletem cimetu se razlika skoraj ne opazi, pogosto obe vrsti zmešajo skupaj. Konvencionalno pridelan cimet se pridobiva tako, da drevesa lupijo prepogosto, posledično se kvaliteta drevesa slabša, kar privabi številne zajedavce, ki jih preženejo s strupenimi insekticidi. Le-te z zaužitjem tudi mi sprejmemo v telo. Ekološko pridelan cimet naj bi zrasel tudi do 10 m v višino, medtem ko na plantažah večinoma gojijo monokulturo v obliki grmov. Mladi listi so rdeči, stara drevesa pa imajo zelene. Zdrav, cejlonski cimet naj bi bil svetlejši, saj njegov 'zlobni dvojček' vsebuje ostanke težkih kovin, ki spremenijo barvo. Aroma zdravju prijaznega cimeta naj bi bila bolj plemenita, po okusu naj bi bil manj pekoč in brez grenkobe. Če kupite cimetove palčke, boste opazili razliko v plasteh; kitajski cimetovec je podoben navadni skorji drevesa, je debelejši in ima manj plasti kot cejlonski cimet. Kitajski cimet vsebuje 2 g kumarina (z oznako C9H602) na kilogram, medtem ko ga cejlonski cimet vsebuje samo 0,02 g. Snov  uporabljajo tudi v parfumski industriji, povzroča pa poškodbe jeter in ledvic. Poskusi na podganah so dokazali tudi, da v velikih primerih povzroča raka. Še dovoljen odmerek zaužitja kumarina naj bi bil 0,1 mg na kilogram telesne teže dnevno. Priporočljiva količina zaužitja cimeta je žlička do dve na dan.

Še več o cimetu boste izvedeli tukaj >>

Zdravilni učinki cimeta: (v okvirček)
  • Zniža nivo sladkorja, holesterola in maščob v krvi.
  • Pospešuje metabolizem.
  • Pomaga pri otožnosti.
  • Uspešno odpravlja prehlad.
  • Niža krvni tlak.
  • Pomaga pri artritisu.

Kaj vse nosimo v torbicah

Kaj vse se znajde v ženskih torbicah? Marsikaj seveda, mi pa smo predstavnice ženskega spola povprašali, kaj največkrat spravijo v torbico:

 Zobna ščetka
"Prenosno zobno ščetko imam vedno s seboj, ker imam pred koncerti večerje in si moram potem očistiti zobe, ker je pomembno, da med petjem nimam hrane med zobmi ali v grlu. To je grozno."

Dezodorant
"Vedno imam seveda pri sebi kak parfum v normalni obliki ali v roll-on dezodorantu."

Glos za ustnice
"Negovalni glos z medom in limono je izvrsten. Ustnicam da svetleč učinek in jih zaščiti, poleg tega pa je še naraven. Vedno pa imam zraven še dekorativni glos."

Ogledalce in puder
"S seboj imam vedno tudi ogledalce oziroma puder. Da tik pred zdajci še zadnjič preverim, da se res ne svetim.''       

Šminka, senčilo in barvica za oči
"Šminka, senčka in barvica za oči … Kadar greš od doma, namazan samo z maskaro in glosom za ustnice, je to troje vse, kar moraš dodati, da si dobro.

Sunday, September 30, 2012

Balon, ki dvigne vretence


Osteoporoza, stanje zmanjšane gostote kostnine, pomeni občutno večjo možnost zlomov že pri majhnih obremenitvah. Ena najpogostejših okvar, povezanih z osteoporozo, so kompresijski zlomi ali posedanje vretenc. Prizadeta oseba občuti hude bolečine že, če samo kihne.
Morda bo klasično zdravljenje s sredstvi za lajšanje bolečin in počitkom izpodrinila balonska kifoplastika, ki jo po svetu že nekaj časa uspešno uporabljajo. Gre za invaziven postopek, pri katerem v hrbtenico uvedejo cevko z balonom. Napihnjen balon pomaga vzpostaviti prvotno višino posedenega vretenca.

Monday, September 3, 2012

Prezgodnji porod zaradi vnetij?

Po definiciji je prezgodnji porod tisti pred 37. tednom nosečnosti. Skupina raziskovalcev z londonske bolnišnice Hammersmith meni, da je pogost dejavnik tveganja za prezgodnji porod pretiran vnetni odziv matere na nekatere povsem običajne okužbe med nosečnostjo, na primer vnetje plodove ovojnice, ki obdaja in varuje plod v maternici. Vnetje naj bi sprožili drobni receptorji na površini nekaterih imunskih celic (TLR), katerih naloga je prepoznati okužbo. Teh receptorjev je kar 11 vrst, vendar še ni znano, kateri so odgovorni za sprožitev vnetnega odziva. Sporočilo o okužbi pošljejo imunskemu sistemu, ki se nemudoma odzove. V laboratorijih trenutno preučujejo vlogo posameznih receptorjev. Rezultate pričakujejo v letu dni in upajo, da bodo z njihovo pomočjo laže ocenili, katera nosečnica ima večje tveganje za prezgodnji porod.


V obdobju 1987 do 1998 je bilo v Sloveniji 5,3 do 6,2 odstotka prezgodnjih porodov. Zarodek je danes z medicinsko pomočjo sposoben preživeti izven maternice že od 24. tedna dalje, vendar je ta možnost med 24. in 27. tednom le 30-odstotna.